Dodiplomski študij v ZDA

Prijava na študij v ZDA je precej bolj kompleksna, kot prijava na študij v Sloveniji. Že sam postopek odločitve kam se prijaviti je veliko težji, saj je na voljo več možnosti in postopek izbire vključuje premislek o več faktorjih kot pa samo smer študija.

Pri študiju v ZDA se je potrebno zavedati, da bomo v proces prijave morali vložiti kar nekaj dela in da prej ko se odločimo za študij v ZDA in začnemo delati v tej smeri, lažje nam bo. To pa ne pomeni, da se ni mogoče za dodiplomski študij v ZDA odločiti šele na začetku 4. letnika srednje šole.

Kot prvo, je nujno, da se zavedamo, da študij v ZDA deluje po principu prostega trga. Najprej so na vrsti univerze, ki se aktivno trudijo privabiti študente, da se prijavijo. Po zbiranju informacij študenti izberejo določene univerze, ki jim ustrezajo ter se nanje tudi prijavijo. V naslednjem koraku univerze izberejo določeno število študentov in jim ponudijo mesta v naslednjem šolskem letu. Za razliko od Slovenije ni nenavadno, če je nekdo sprejet na več univerz. Potem so spet na vrsti študentje, da izberejo univerzo, kar pomeni, da bodo univerze želele prepričati sprejete študente, da izberejo njih, kar je tudi zadnji korak v procesu  (če ne štejemo waitlist).

vrste prijav

Ameriške univerze imajo roke za prijavo pred slovenskimi - večina rednih rokov je okoli novega leta, poznamo pa več različnih rokov in načinov prijave, na katere moramo biti pozorni in vedeti, kaj pomenijo (vse univerze nimajo vseh vrst prijav).

časovnica

V ZDA ni enotne časovnice za prijavo na univerze - roki univerz se lahko popolnoma razlikujejo! Zato predlagam, da si:

Idealen časovni okvir za prijavo je 1 leto. To je dovolj časa, da v miru opravimo vse izpite in se na njih dobro pripravimo oziroma jih popravljamo, v kolikor s prvim izidom nismo dovolj zadovoljni. 1 leto je tudi dovolj časa, da univerze dobro raziščemo, spoznamo, kaj želimo, zožimo svoj izbor ter v miru izpolnimo prijavnico.

To pa ne pomeni, da se ne moremo prijaviti prej kot v 1 letu. Lahko se le na prijavnici bomo morali delati bolj intenzivno in morda ne bomo imeli časa izboljšati rezultatov izpitov, če z njimi ne bomo zadovoljni ali pa bomo zamudili prijavne roke določenih univerz, če se odločimo prijaviti prepozno. Realno gledano se za prijavo potrebuje minimalno 3 mesece.

izbira univerze

Izbira univerz(e) kamor si želimo prijaviti je težja kot se morda zdi na prvi pogled. Za razliko od Slovenije, kjer odločitev sprejmemo na podlagi tega kaj želimo študirati, za izbiro univerze v ZDA obstaja precej več kriterijev.

Za iskanje univerze priporočam spletno stran College Board in njihov iskalnik univerz.

Že možnosti v iskalniku nam povedo, na kaj moramo biti pozorni pri iskanju univerze za nas. V mislih moramo imeti, da pri iskanju univerze v ZDA ne iščemo samo dobrega študijskega programa, ampak si izbiramo naše okolje za naslednja 4 leta. Pomembno je, da se z univerzo ujamemo, in točno to ujemanje bodo selection committees tudi iskali. Kot že omenjeno zgoraj, sistem vpisa na študij v ZDA deluje po principu prostega trga in univerzo zbiraš podobno, kot zbiraš novi avto (veš, kaj hočeš in vse dobro raziščeš preden se odločiš za najboljšo opcijo zate).

Nekaj pomembnih faktorjev o katerih moramo razmisliti pri izbiri univerz v ZDA:

Prijavimo se lahko na poljubno število univerz (razen v primeru early decision oziroma restricted early action v zgodnjem roku). Pomembno pa se je zavedati, da so prijave plačljive, vsota je odvisno od univerze ( razpon se giblje nekje od 50 do 120 eur). Nekatere univerze ponujajo college application fee waiver, kar pomeni, da nam za prijavo ni potrebno plačati nič. Vse informacije o prijavi najdemo na spletnih straneh univerz.

Priporočam, da si v prvo zberemo okoli 10 univerz, za katere se nam zdi, da nam ustrezajo in jih podrobneje raziščemo in izločimo tiste, za katere ugotovimo, da nam niso všeč (ali dodamo še nekatere nove).

Pri prijavi je dobro paziti, da se prijavimo vsaj na eno t.i. safety school. To je šola za katero smo prepričani, da bomo sprejeti.

Dobra ideja je tudi, da univerzo pred prijavo kontaktiramo - ponavadi Admissons Office ali Financial Aid Office za vprašanja glede finančne pomoči. Velikokrat nas univerze povežejo s trenutnimi študenti katere lahko vprašamo glede vsega in dobimo iskrene odgovore. Večina univerz ima tudi perspective students days, kar pomeni da lahko univerzo obiščemo in tam tudi prespimo. Ker pa je mogoče to za mednarodne študente malo težje, je dobro da se vsaj povežemo s trenutnimi študenti.

Če bi želeli trenirati kakšen šport (tukaj ne govorim le o profesionalnih športnikih) je dobro, da kontaktiramo tudi trenerja preden se prijavimo. Na kratko: v ZDA obstajajo 3 lige (division 1, division 2 in division 3). D1 šole tekmujejo z drugimi D1 šolami in ponujajo športne štipendije in tukaj trenirajo profesionalni športniki. D2 šole tekmujejo z D2 šolami in D3 šole z D3 šolami. Pri univerzah v division 3 (D3), športne štipendije niso mogoče in vse je bolj posvečeno študiju kot športu - še vedno imaš treninge in tekmovanja, vendar se lahko kadarkoli odločiš, da boš s športom prenehal in tudi treningi niso tako intenzivni. D2 šole pa so nekaj vmes med D1 in D3 (lahko ponujajo športne štipendije). Sama sem obiskovala univerzo, ki je spadala pod D3 (torej fokus na študiju in brez športnih štipendij) in tudi plavala vse 4 leta na collegu, tako da z veseljem odgovorim na vprašanja tudi na športnem področju.

prijavnica

Na spletni strani univerze bomo dobili informacije o prijavnici. V večini primerov bo to Common App.

Preko Common App se lahko prijavimo na več univerz, kar pomeni, da ni potrebno, da za vsako univerzo izpolnjujemo svojo prijavnico. Del prijave (osnovne informacije bo povsod enak), del prijave pa bo specifičen na univerzo na katero se prijavljamo (ta del se nam bo odprl šele ko izberemo univerzo, kamor želimo poslati prijavo) - po navadi so to dodatna vprašanja esejskega tipa.

Ni nujno, da lahko uporabimo Common App, zato je ključnega pomena, da si dobro preberemo spletno stran univerze, kjer bo način prijave podrobno razložen.

Op. Večinoma je potrebno poslati dodatno prijavnico za finančno pomoč, če se prijavljamo za finančno pomoč (beri štipendijo) - več v nadaljevanju pod zavihkom finančna pomoč.

Na spletnih straneh univerz bomo izvedeli kakšne so zahteve za prijavo (requirments). Pomembno je, da to preverimo za vsako univerzo posebaj! Velikokrat so zahteve podobne ali celo enake, vendar to ni nujno. Prav tako moramo preveriti requirements za international students in ne domestic students. - večinoma se razlikujejo le v pogoju znanja angleščine.

deli prijavnice

prijavnica

Za prijavo kot mednarodni študente bomo potrebovali test angleščine (razen, če smo srednjo šolo opravljali v angleško govoreči državi). Najpogosteje sprejeta testa sta IELTS in TOEFL (univerze zahtevajo določene oceno, kakšna je zahtevana ocena preverite na spletni strani univerze) in ju lahko opravljamo v Sloveniji. Več informacij o obeh testih najdete na spletnih straneh. Poleg tega veliko jezikovnih šol v Sloveniji ponuja pripravo na ta dva izpita in overview testov.

Sama sem opravljala test IELTS po enomesečnem tečaju v Angliji. Test je dokaj podoben maturi.

SAT ali ACT

Potrebovali bomo tudi test SAT ali ACT, ki ga opravljajo vsi perspektivni študentje - tako Američani kot tudi mednarodni študentje.

Sama sem opravljala SAT in z ACT nimam nobenih izkušenj, vse informacije o ACT pa najdete na spletni strani.

Vse informacije o tem kdaj in kje potekajo SAT izpiti, kdaj univerze prejmejo rezultate testov in tudi za samo registracijo in primere starih testov obiščite spletno stran

SAT za razliko od mature traja le 1 dan in le v pisni obliki. Test traja približno 4 ure in je sestavljen iz 5 glavnih delov:​​

Na spletni strani je vse res podrobno razloženo, zato prilagam kar povezave do različnih stani.

Kako se pripraviti za SAT?

Kar se tiče priprave na SAT smo Slovenci v malo slabšem položaju, saj se v šoli pripravljamo na maturo in ne na SAT kot Američani. Kljub temu pa se lahko na SAT dobro pripravimo sami (obstajajo tudi različni tečaji priprave na SAT, ki ti pri pripravi pomagajo, niso pa nujno potrebni - jaz sem se za izpit pripravila sama. Potrebni sta le motivacija in disciplina).

Knjig za pripravo je OGROMNO. Sama priporočam:

Financial Aid

Financial aid oziroma finančna pomoč zajema vso finančno pomoč, ki jo (lahko) dobimo. Torej v izraz financial aid so vključene štipendije, student work in tudi posojila. Razlike med vrstami finančne pomoči so velike in zelo pomembne - štipendij nam ni potrebno vrniti, posojila moramo po tem ko diplomiramo (z obrestmi!); student work pa pomeni, da je to delo, ki ga bomo opravljali in bomo zanj tudi plačani.

Vrste finančne pomoči (!!! so različne za mednarodne študente in za domestic students!!!) in informacije o tem kako se prijavimo se najde na spletni strani univerz. Večinoma je potrebno poslati posebno prijavnico, ki je zelo, zelo podrobna in v kateri moramo navesti vse družinske odhodke in prihodke in podrobnosti o naši družini.

V ZDA obstaja več vrst štipendij - akademske, športne, glede drugih dosežkov, na podlagi nacionalnosti, itd. Najbolj pomembno je, da raziščemo vse na spletni strani univerz glede štipendij in da z univerzami tudi stopimo v kontakt glede priložnosti. Admissions and financial aid offices so tam z razlogom in v kolikor nam kaj ni jasno glede financiranja (ali česa drugega) je najboljša ideja, da univerzo direktno kontaktiramo. V kolikor pa gre za športne štipendije, pa tudi da kontaktiramo trenerja oz. športni oddelek.

Na žalost vse univerze ne ponujajo finančne pomoči mednarodnim študentom ali je pa procent finančne pomoči precej majhen - to je faktor, ki ga je potrebno upoštevati pri izbiri univerze. Še drug pomemben faktor je iz česa je sestavljena finančna pomoč - ali so to štipendije ali posojila?

Denar je izredno pomemben faktor za nas, ko se prijavljamo na univerze, prav tako pa je tudi pomemben faktor univerzam, ki zbirajo študente. Za nas je vsekakor prednost univerze, če je NEED-BLIND, kar pomeni, da pri izboru študentov ne vedo finančnega ozadja študentov, torej ali si lahko privoščijo šolnino ali ne. Logično je, da bogatejše univerze ponujajo več in večje štipendije in si lahko privoščijo biti need-blind.

Sama sem obiskovala majhen liberal arts college Grinnell College v Iowi in prejela celotno štipendijo (full-ride) za šolnino in tudi štipendijo, ki je v veliki meri pokrila tudi room & board. Polega tega je bil del mojega financial aid packega tudi nekaj posojila od univerze ($4.000 na leto), kar ni nenavadno. Posojila navadno mirujejo do diplome, potem pa se začnejo odplačevati v roku 6 mesecih po uspešni diplomi in takrat se tudi začnejo nabirati obresti.

Ob sprejetju na univerzo bomo prejeli tudi podatke o našem financial aid package. Če nam ponujeni paket ne ustreza, je najbolje da se univerzo kontaktira in vidi kakšne so možnosti v tem primeru (možno je, da nam univerza paket poveča).

Poleg štipendij samih univerz, obstaja tudi Ad Futura - štipendija za študij v tujini javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS. Več informacij o tej štipendiji najdete tukaj.